ORGANIZMI NA NAŠI KOŽI

VSE O KOŽI 04

Človeška koža je na gosto poseljena z raznimi mikroorganizmi, ki jo pravzaprav povsem prekrivajo.

Na predelih, kjer je koža suha in nudi skopo prehrano mikroorganizmom, je na vsak kvadratni centimeter 10 000 omenjenih »prebivalcev«. Kjer pa je ugodnih pogojev v izobilju, npr. na lasišču, pa je na enem samem kvadratnem centimetru celo do milijon gostov. Vsi žive na račun mrtvih celic, maščob, beljakovin, ki nastajajo v koži in jim nudijo vse kar za svoj obstoj potrebujejo, toplo in varno okolje in bogato hrano. Našemu organizmu običajno niso nevarni, koža ima namreč dobro razvit obrambni sistem – vlažno maščobno prevleko oz »film«, ki je sestavljen iz vode in beljakovin. Ta kožni plašč je nekoliko kisel, proizvedeta ga izločen znoj in loj. Na ta način je zavrto prekomerno razmnoževanje bakterij in glivic.

Drugo orožje pred vdorom mikroorganizmov predstavljajo epidermalne celice, ki se nenehno obnavljajo in menjajo tiste celice na površju, ki so bogate s keratinom. Keratin je zelo odporna beljakovina. Celice so med seboj v tesnem stiku in tako sestavijo nepropustno prepreko za zunanje nepovabljence.

SESTAVA KOŽE

VSE O KOŽI 03

Ali ni neverjetno – vsa človeška koža, razen manjših izjem, kot pri večini sesalcev, je prekrita z dlakami - navzven pa smo skorajda goli.

Človeško kožo sestavljajo trije, med seboj bolj ali manj ločeni sloji: najglobje leži takoimenovano podkožno tkivo (subcutis), na sredini je usnjica (dermis), na površini je koža prekrita s povrhnjico (epidermis).

USNJICA – dermis, cutis -  je tkivo, v katerem je malo celic, ki so razporejene med vezivno tkivo, v katerem se nahajajo krvne žile, celice imunskega sistema, živčni končiči, žleze, dlačni koreni.

Med celicami so najbolj številni fibroblasti, ki proizvajajo vezivno snov, sestavljeno iz brezoblične/amorfne snovi in vezivnih vlaken.

Koži dajejo elastičnost elastična vlakna. K odpornosti in konsistenci kože  pa prispevajo predvsem kolagena vlakna, ki so zvita, neraztezljiva, in med seboj prepletena. Ta vlakna kožo povezujejo s podkožjem.

Podkožje je bogato predvsem z elastičnimi vlakni in maščobnim tkivom, katerega obseg je pri posameznikih precej različen. Ta plast omogoča delno pomikanje ter dviganje kože. Na nekaterih mestih to ni mogoče, npr na podplatih in dlaneh, golenih, predvsem tam, kjer je podkožno tkivo tanko ali ga celo ni – tako je dermis pričvrščen direktno na mišično ovojnico ali kost.

Predhodno omenjena amorfna snov je rezervoar vode v koži, kar pomeni, da je čvrstost kože odvisna od stopnje vlažnosti.

Velike molekule, imenovane proteoglikani, vsebujejo vodo, zanimivo pri tem je, da lahko vsaka molekula vsebuje do 1000 krat več vode od svojega volumna. Dermis opravlja pomembno nalogo – vzdržuje telesno temperaturo, ki normalno ne sme preseči 37 st. celzija.

Če se temperatura okolja poviša, nadzorna žleza v glavi, imenovana hipotalamus, pošlje ukaz, ki preko hrbtenjače in živcev deluje na žleze znojnice v koži. Ob stiku s kapilarami žleze »vsesajo« tekočino in jo pošljejo na površino kože, od koder izpari in ob tem zniža telesno temperaturo.

V človeški koži sta 2 vrsti znojnic: t.i. ekrine (skupno število obsega 2-5 milijonov žlez) – le te proizvajajo prozorno tekočino, ki je bogata z mineralnimi solmi ter apokrine znojnice ali dišavnice, ki se nahajajo pod pazduhama in okoli spolovila, proizvajajo pa tekočino, bogato z beljakovinami ter maščobami.

Človeška koža običajno izloči približno 1 liter znoja dnevno. V izjemnih pogojih lahko žleze znojnice izločajo celo 12 litrov znoja dnevno. Ponavadi se preko znoja ne izločajo strupene snovi. V telesu imajo to nalogo namreč ledvice, ki normalno prefiltrirajo 180 litrov krvne plazme dnevno in jo ob tem očistijo; ob pomanjkljivem delovanju ledvic le deloma prevzame vlogo filtra koža, ki izloča strupene snovi.

Globje v koži ležijo žleze lojnice (glandule sebaceae), dobro so razvite ob naravnih odprtinah, največ jih je v v koži ob nosu, med obrvema...

Dlake (pili) so kožni »izrastki«. Pojavijo se pri zarodku v maternici že v 9. tednu razvoja. Njihova poglavitna naloga je zaščita pred zunanjimi dejavniki.

Število dlak, njihova razporejenost ter aktivnost je genetsko pogojena.

Na razporejenost dlak ter njihovo gostoto pa vplivajo v največji meri spolni hormoni, zato se precej razlikuje med obema spoloma ter predstavlja enega od sekundarnih spolnih znakov.

Lasišče prekrivajo lasje (capilli), na vekah so trepalnice (cillia) ter obrvi (supercillia).

V puberteti se razvije t.i. sekundarna dlakavost – brada (barba), nosne dlake (vibrissae), dlake v zunanjem sluhovodu ( tragi), pazdušne dlake (hirci) ter sramne dlake (pubes).

ČLOVEŠKA KOŽA

VSE O KOŽI 02

Nobenega dvoma ni - koža je največji organ človeškega telesa, pri odraslem človeku meri njena površina od 1,5 do 1,8 kvadratnega metra. Sestavljajo jo elementi, ki stalno rastejo, se diferencirajo in obnavljajo.

Koža je tista, ki ločuje mišice, kosti, ligamente in notranje organe od okolja, zato je nenehno izpostavljena raznim dejavnikom iz okolja, obenem pa se na njej odražajo tudi številne notranje bolezni.

Vas zanima, kdaj v naši skupni preteklosti je koža nastala?

Pred približno milijardo let so na našem planetu »živela« mnogocelična bitja. Imela so zunanjo ovojnico, ki je bila sestavljena iz preprostega sloja bolj ali manj specializiranih posameznih celic, na površini so bile te celice v enem do dveh slojih med seboj čvrsto povezane in so sestavljale epidermis

Za pravo kožo pa velja, da se je razvila pred približno 450 milijoni let. To je bilo v času, ko so se razvili vretenčarji (ribe, dvoživke, ptice, sesalci ter plazilci).

Tekom evolucijskega razvoja se je zunanji sloj kože prilagajal okolju, v katerem je neko bitje v glavnem živelo. Tako je zunanji sloj celic epidermisa vodnih živali sestavljen iz živih celic, medtem ko je le-ta sloj pri bitjih, ki so živela na kopnem, navzven sestavljen iz odmrlih celic roženega sloja, ki je nepropusten za vodo.

Tudi debelina kože je pri različnih bitjih različna. Pri vodnih živalih je koža debela le 2-4 desetinke milimetra. Pri sesalcih, ki so navzven zaščiteni z gostim krznom, je koža pravzaprav precej tanka; tako meri debelina kože podgane manj od polovice milimetra.

Na drugi strani pa imajo debelokoži sloni kožo debeline celo 3 cm.

Človeška koža je v povprečju debela nekaj milimetrov. Ob tem pa velja omeniti, da je npr. koža na vekah tanjša od 1milimetra. V nasprotju pa koža podplatov lahko pri človeku v izjemnih primerih doseže celo debelino 1 cm.

DERMATOLOGIJA

VSE O KOŽI 01

Dermatologija je veda, ki se ukvarja s proučevanjem bioloških,, fizioloških ter patoloških dogajanj v koži, v njenih priveskih ter na vidnih sluznicah. Poleg proučevanja kože pa je naloga dermatologije tudi zdravljenje bolezenskih sprememb nastalih na koži in vidnih sluznicah.

Spremembe na koži se lahko pojavljajo samostojno brez istočasnih sprememb na notranjih organih. Po drugi strani pa so pogosto posledice okvarjenega delovanja notranjih organov.

Dermatologi se ukvarjamo tudi z venerologijo, kar pomeni z ugotavljanjem in zdravljenjem spolno prenosljivih bolezni.

O boleznih kože so zgodovinopisci našli prve zapiske že pri Babiloncih, Asircih in Egipčanih. Izraze, ki jih je v zvezi s kožnimi obolenji uporabljal že starogrški zdravilec Hipokrat (460 do 377. pnš), uporabljamo na področju dermatologije in ostalih panog medicine še dandanes.

DRAGI PACIENTI,

Zaradi razhajanja z novimi lastniki po dveh desetletjih strokovnega vodenja s koncem leta 2016 zapuščam DCP.

To pa ne pomeni, da se poslavljam tudi od svoje stroke, ki mi je bila večino poklicnega življenja velik strokovni in človeški izziv.  Z delom nadaljujem, kar lahko spremljate na moji osebni spletni strani in blogu.

Vsem svojim pacientom bi se želela iskreno zahvaliti za dolgoletno zaupanje.

Za vsa strokovna vprašanja in informacije sem vam seveda na voljo na elektronskem naslovu info@metkaadamic.com