ČLOVEŠKA KOŽA

VSE O KOŽI 02

Nobenega dvoma ni - koža je največji organ človeškega telesa, pri odraslem človeku meri njena površina od 1,5 do 1,8 kvadratnega metra. Sestavljajo jo elementi, ki stalno rastejo, se diferencirajo in obnavljajo.

Koža je tista, ki ločuje mišice, kosti, ligamente in notranje organe od okolja, zato je nenehno izpostavljena raznim dejavnikom iz okolja, obenem pa se na njej odražajo tudi številne notranje bolezni.

Vas zanima, kdaj v naši skupni preteklosti je koža nastala?

Pred približno milijardo let so na našem planetu »živela« mnogocelična bitja. Imela so zunanjo ovojnico, ki je bila sestavljena iz preprostega sloja bolj ali manj specializiranih posameznih celic, na površini so bile te celice v enem do dveh slojih med seboj čvrsto povezane in so sestavljale epidermis

Za pravo kožo pa velja, da se je razvila pred približno 450 milijoni let. To je bilo v času, ko so se razvili vretenčarji (ribe, dvoživke, ptice, sesalci ter plazilci).

Tekom evolucijskega razvoja se je zunanji sloj kože prilagajal okolju, v katerem je neko bitje v glavnem živelo. Tako je zunanji sloj celic epidermisa vodnih živali sestavljen iz živih celic, medtem ko je le-ta sloj pri bitjih, ki so živela na kopnem, navzven sestavljen iz odmrlih celic roženega sloja, ki je nepropusten za vodo.

Tudi debelina kože je pri različnih bitjih različna. Pri vodnih živalih je koža debela le 2-4 desetinke milimetra. Pri sesalcih, ki so navzven zaščiteni z gostim krznom, je koža pravzaprav precej tanka; tako meri debelina kože podgane manj od polovice milimetra.

Na drugi strani pa imajo debelokoži sloni kožo debeline celo 3 cm.

Človeška koža je v povprečju debela nekaj milimetrov. Ob tem pa velja omeniti, da je npr. koža na vekah tanjša od 1milimetra. V nasprotju pa koža podplatov lahko pri človeku v izjemnih primerih doseže celo debelino 1 cm.