SESTAVA KOŽE

VSE O KOŽI 03

Ali ni neverjetno – vsa človeška koža, razen manjših izjem, kot pri večini sesalcev, je prekrita z dlakami - navzven pa smo skorajda goli.

Človeško kožo sestavljajo trije, med seboj bolj ali manj ločeni sloji: najglobje leži takoimenovano podkožno tkivo (subcutis), na sredini je usnjica (dermis), na površini je koža prekrita s povrhnjico (epidermis).

USNJICA – dermis, cutis -  je tkivo, v katerem je malo celic, ki so razporejene med vezivno tkivo, v katerem se nahajajo krvne žile, celice imunskega sistema, živčni končiči, žleze, dlačni koreni.

Med celicami so najbolj številni fibroblasti, ki proizvajajo vezivno snov, sestavljeno iz brezoblične/amorfne snovi in vezivnih vlaken.

Koži dajejo elastičnost elastična vlakna. K odpornosti in konsistenci kože  pa prispevajo predvsem kolagena vlakna, ki so zvita, neraztezljiva, in med seboj prepletena. Ta vlakna kožo povezujejo s podkožjem.

Podkožje je bogato predvsem z elastičnimi vlakni in maščobnim tkivom, katerega obseg je pri posameznikih precej različen. Ta plast omogoča delno pomikanje ter dviganje kože. Na nekaterih mestih to ni mogoče, npr na podplatih in dlaneh, golenih, predvsem tam, kjer je podkožno tkivo tanko ali ga celo ni – tako je dermis pričvrščen direktno na mišično ovojnico ali kost.

Predhodno omenjena amorfna snov je rezervoar vode v koži, kar pomeni, da je čvrstost kože odvisna od stopnje vlažnosti.

Velike molekule, imenovane proteoglikani, vsebujejo vodo, zanimivo pri tem je, da lahko vsaka molekula vsebuje do 1000 krat več vode od svojega volumna. Dermis opravlja pomembno nalogo – vzdržuje telesno temperaturo, ki normalno ne sme preseči 37 st. celzija.

Če se temperatura okolja poviša, nadzorna žleza v glavi, imenovana hipotalamus, pošlje ukaz, ki preko hrbtenjače in živcev deluje na žleze znojnice v koži. Ob stiku s kapilarami žleze »vsesajo« tekočino in jo pošljejo na površino kože, od koder izpari in ob tem zniža telesno temperaturo.

V človeški koži sta 2 vrsti znojnic: t.i. ekrine (skupno število obsega 2-5 milijonov žlez) – le te proizvajajo prozorno tekočino, ki je bogata z mineralnimi solmi ter apokrine znojnice ali dišavnice, ki se nahajajo pod pazduhama in okoli spolovila, proizvajajo pa tekočino, bogato z beljakovinami ter maščobami.

Človeška koža običajno izloči približno 1 liter znoja dnevno. V izjemnih pogojih lahko žleze znojnice izločajo celo 12 litrov znoja dnevno. Ponavadi se preko znoja ne izločajo strupene snovi. V telesu imajo to nalogo namreč ledvice, ki normalno prefiltrirajo 180 litrov krvne plazme dnevno in jo ob tem očistijo; ob pomanjkljivem delovanju ledvic le deloma prevzame vlogo filtra koža, ki izloča strupene snovi.

Globje v koži ležijo žleze lojnice (glandule sebaceae), dobro so razvite ob naravnih odprtinah, največ jih je v v koži ob nosu, med obrvema...

Dlake (pili) so kožni »izrastki«. Pojavijo se pri zarodku v maternici že v 9. tednu razvoja. Njihova poglavitna naloga je zaščita pred zunanjimi dejavniki.

Število dlak, njihova razporejenost ter aktivnost je genetsko pogojena.

Na razporejenost dlak ter njihovo gostoto pa vplivajo v največji meri spolni hormoni, zato se precej razlikuje med obema spoloma ter predstavlja enega od sekundarnih spolnih znakov.

Lasišče prekrivajo lasje (capilli), na vekah so trepalnice (cillia) ter obrvi (supercillia).

V puberteti se razvije t.i. sekundarna dlakavost – brada (barba), nosne dlake (vibrissae), dlake v zunanjem sluhovodu ( tragi), pazdušne dlake (hirci) ter sramne dlake (pubes).