PRED NAMI SO DALJŠI DNEVI, SONČNI ŽARKI IMAJO VSAK DAN VEČJO MOČ

SKRBNO VARUJMO SVOJE OTROKE IN SEBE PRED PRETIRANIM IZPOSTAVLJANJEM!

Pred nami so daljši dnevi, ki smo jih komaj čakali. Več svetlobe, več bivanja na prostem in iz dneva v dan več sončnega sevanja. Nobenega dvoma ni več. da naša koža in oči niso ljubitalji pretiranega izpostavljanja božajočim sončnim žarkom.

Raziskave potrjujejo, da bi z redno zaščito pred sončnimi žarki, otrok, mlajših od 18 let (zlasti z zaščitnimi sredstvi, ki vsebujejo zaščitni faktor SPF najmanj 15), v odrasli dobi lahko zmanjšali pojavljanje kožnega raka (karcinoma) za štiri petine. 

Danes vemo, da je pretirano izpostavljanje ultravijoličnim (UV) sončnim žarkom škodljivo, lahko tudi zelo nevarno. 

In čeprav strokovnjaki vse glasneje poudarjamo in opozarjamo na nevarnosti vpliva sončenja, veliko ljudi opozoril še vedno ne jemlje resno. O tem zgovorno govorijo tudi raziskave v Združenih državah Amerike, ki kažejo, da je kar dve tretjini otrok še vedno neprimerno zaščitenih pred vplivi UV-žarkov. 

Zakaj je zaščita najmlajših tako pomembna? 

Ker kar tri četrtine vsega žarčenja prejmemo že pred obdobjem polnoletnosti in prav v otroštvu in obdobju mladostništva vpliv sončnih žarkov na koži povzroči večino škode. Otroška koža ni enaka kožoi odraslega.

Koža teh napak ne pozabi in ne odpušča, temveč jih vestno skladišči in sešteva. Prve okvare kožnih celic se začnejo že ob prvem nezaščitenem sončenju dojenčka in se tako skozi leta kopičijo. Do neke mere organizem še lahko popraviti nastalo škodo, če pa je okvar preveč, kloni. Koža se prehitro stara, pojavljajo se predrakave in rakave spremembe...

Glavni krivci za nastanek sončnih opeklin soUVB žarki, ki jih je med vsemu UV žarki, ki odsežejo površje zemlje, le 5%, preostali so v glavnem UVA žarki daljših valovnih dolžin. UVB žarki ne delujejo ves dan z enako močjo, njihovo sevanje je okoli poldneva največje; to je bistven rzalog, da dermatologi svetujemo izogobanje izpostavljanju vsaj dve uri pred in tri ure po opoldnevu. O stopnji sevanja se vsak trenutek lahko prepričate, če preko interneta ali na vremenskih aplikacijah na telefonih poiščete vrednost UV indeksa. 

Danes vemo, da so tako UVB kot tudi UVA žarki kancerogeni. 

Ultravijolični spekter sončne svetlobe se, glede na valovno dolžino, deli v 3 skupine. 

UVC – kratkovalovne ultravijolične žarke, valovnih dolžin med 100 in 280 nm, večinoma absorbira atmosfera, zato ne dosežejo površine Zemlje. Tisti, ki pridejo do nas, med drugim uničujejo baketrije, kar že vrsto let s pomočjo umetnih virov UV žarkov s pridom izkoriščamo za dezinfekcijo raznih kontaminiranih prostorov, na primer ordinacij, laboratorijev… 

Pri asorbiranju UVC žarkov ima največji pomen ozonska plast v stratosferi, ki nas in druge žive organizme varuje pred njihovimi škodljivimi učinki že milijone let. Kljub temu, da je bilo o tem, kako iz dneva v dan brezvestno uničujemo ozonsko plast, napisanega že veliko, je le malokomu v resnici jasno, kako izjemen pomen ima slednja za ohranitev primernega ravnovesja na našem planetu. Ozonske luknje, ki postajajo iz dneva v dan vse večje, prepustijo vedno večje količine UVC žarkov, kar nedvomno vpliva na vse organizme.

UVB – srednjevalovni ultravijolični žarki, valovnih dolžin med 280 in 315 nm predstavljajao najpomembnejši del ultravijoličnih žarkov. Odgovorni so za vnetje kože in očesne veznice, kar imenujemo solarni dermatitis in konjunktivitis. Kasneje sledi pigmentacija kože. Glede na način reagiranja na obsevanje s sončnimi žarki razlikujemo 6 tipov kože. Tako kot UVC žarkov tudi UVB žarkov steklo ne prepušča, lahko pa prehajajo skozi vodo do določeneg gobine. Prav zato nas lahko sonce opeče tudi med plavanjem v vodi. UVB žarki so pomembni tudi pri nastajanju biološko aktivne oblike D vitamina, za katerega vemo, da je nujno potreben za normalno rast okostja in preprečevanje rahitisa. Vendar pa ne smemo pozabiti na kancerogeno, to je rakavo delovanje ultravijoličnih žarkov.

Z večanjem valovne dolžine žarki vedno bolj nemoteno prehajajo skozi ozonsko plast in laže dosežejo zemeljsko površje. To so UVA - dolgovalovni ultravijolični žarki, valovnih dolžin med 315 in 400 nm. Njihovo sevanje je preko vsega dneva enako močno. Ti povzročajo na koži blago rdečino (eritem) in so odgovorni za kasnejšo potemnitev. Steklo jih prepušča. Odgovorni so za prezgodnje staranje kože in razvoj kožnega raka ter druge dolgoročne posledice pretiranega izpostavljanja kože soncu.

Omeniti je potrebno tudi, da učinkovanja posameznih delov ultravijolične svetlobe niso ostro ločena med seboj, temveč se prepletajo in s tem v zvezi nastajajo tudi morebitni negativni učinki, ki se z leti lahko seštevajo in kažejo različna nezaželena dogajanja na koži.