BREZ SONCA NI ŽIVLJENJA

Švedski strokovnjaki so nedavno objavili rezutate obsežne študije z zelo zanimivimi izsledki, ki odpirajo na področju medicine pomembna nova vprašanja. Proučevali so vpliv izpostavljanja sončnim žarkom na trajanje življenja.

Na podlagi dvajsetletnega opazovanja oziroma sledenja trideset tisoč Švedinj, ki so jih vključili v raziskavo, ugotavljajo, da imajo “ljubiteljice sončnh žarkov” daljšo pričakovano življensko dobo, ob tem pa imajo že znano večje tveganje za razvoj kožnega raka. Ženske, ki so pripadale skupini z bolj aktivnim izpostavljanjem soncu, so manj obolevale za srčnožilnimi boleznimi, manj so umirale zaradi nerakavih in nesrčnih obolenj.

Z omenjeno raziskavo ni bilo moč ugotoviti, kaj je razlog za takšne ugotovitve – ali je to morda povezano z D vitaminom, nekim drugim mehanizmom, ki je povezan z UV žarki ali celo z nekimi drugimi nemerljivimi vplivi. Za razjasnitev bodo seveda potrebne dodatne usmerjene raziskave. Razlaga, da večina žensk, ki preživljajo več časa na soncu, načeloma živi bolj aktivno, bolj športno in so tudi zato bolj zdrave, je tudi zelo verjetna.

Opozarjajo, da pretirano skrivanje pred soncem tudi ni dobro. Kot vse v življenju: “Prava mera, zdrava pamet!”

Izogibanje sončnim žarkom v času največjega sevanja in zaščita kože pred čezmernim izpostavljanjem UV žarkom - to, kar dermatologi že dolga leta priporočamo, je še vedno zelo pomemben ukrep v borbi proti kožnemu raku in melanomu. Nobena skrajnost ni dobra, nikoli.

Sončne žarke človeško telo sevada tudi potrebuje, o tem govori tudi star latinski pregovor: “Sine sole non est vita, sine sale non est cibus” ali “Brez sonca ni življenja, brez soli ni jedi”.

Sončna svetloba povečuje nivo serotonina v telesu, ki je zasluužen za občutke zadovoljstva, zato smo ob sončnih poletnih dneh “srečnejši”, bolj zadovojni, vzhičeni, z več energije…

Določena količina sončnih žarkov je vsekakor potrebna in koristna, zahvaljujoč vitamnu D, za katerega je v številnih raziskavah dokazano, da zmanjšuje tveganje za nastanek nekaterih rakavih obolenj (mehur, požiralnik, želodec, debelo črevo, dojka, maternica,  in drugih bolezni. To, da vpliva na absorbcijo kalcija in s tem na zdravje kosti, je že dolgo znano; ščiti tudi pred krončnimi boleznimi, ki se razvijajo tekom življenja, kot so osteoporoza, sladkorna bolezen tipa 2 (finska študija, otroci), multipla skleroza, nekateri karcinomi. Za takšne učinke je dovolj le 15 minutno nezaščiteno izpostavljanje soncu vsaj 3 krat tedensko spomladi in poleti. Žal pa v času, ko je ultravijoličnih žarkov malo, telo ne uspe proizvesti zadosti vitamina D, pomembno pa j vedeti tudi, da zaloge vitamin D, ki se tvori v sončnem delu leta, zadoščajo le za slaba dva meseca. O tem je treba razmišljati v mračnem delu leta in si pomagati z zdravo hrano in dodajanjem v obliki vitaminskih preparatov.

Sončni žarki vplivajo tudi na plodnost, jo povečujejo in podaljšujejo, povečujejo nivo testosterona pri moških…pri ženskah, ki so več na soncu, menopavza nastopi kasneje (turška študija)

Strokovnjaki navajajo, da imamo pozimi višje vrednosti holesterola v krvi (študij bjavljena v reviji the Lancet)i, kar naj bi bilo tudi povezano s pomanjkanjem vitamin D v tem obdobju.

Sončni žarki so tudi naravni “antidepresiv”; povečujejo izločanje serotinina. Takšni učinki se še dodatno povečajo ob kombinaciji s sprehodi, tekom v naravi, kolesarjenjem in drugimi športnimi aktivnosti, pri katerih se tvorijo endorfini (hormone sreče)